ZDRAVKO DOLINŠEK
izvira iz Trbovelj. Po poklicu zlatar, graver in industrijski oblikovalec, se z likovno umetnostjo ukvarja že več kot pet desetletij. Svoje slikarske veščine je že zgodaj izpopolnjeval na večernih tečajih na Akademiji za likovno umetnost pod mentorstvom profesorja Franceta Novinca. Svoj likovni talent nenehno bogati z raziskovanjem, izpopolnjevanjem in poglabljanjem likovnih znanj ter izraznih možnosti […]
izvira iz Trbovelj. Po poklicu zlatar, graver in industrijski oblikovalec, se z likovno umetnostjo ukvarja že več kot pet desetletij. Svoje slikarske veščine je že zgodaj izpopolnjeval na večernih tečajih na Akademiji za likovno umetnost pod mentorstvom profesorja Franceta Novinca. Svoj likovni talent nenehno bogati z raziskovanjem, izpopolnjevanjem in poglabljanjem likovnih znanj ter izraznih možnosti v formi in barvi. V njegovem delu zasledimo več različnih stilnih stopenj in kategorij. Osrednje teme likovnega izraza so posvečene krajini, tihožitju in portretu, ki jih mojstrsko obvladuje v olju, akrilu in akvarelu. Je nosilec različnih priznanj in nagrad, tako doma kot na tujem. Od upokojitve naprej Zdravko Dolinšek prebiva in ustvarja v Radencih.
Umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn je o njegovem ustvarjalnem opusu zapisala:
Zdravko Dolinšek je prefinjen občutek za estetiko in skladnost, ki je neločljivo spremljal in zaznamoval njegovo poklicno delovanje zlatarja in oblikovalca nakita, prenesel tudi v svoj slikarski svet. V njem razkriva navdušenje nad vsem lepim, kar mu je dano v vizualno doživetje in pripada predvsem krajinskim in tihožitnim motivom, pa tudi figuralnim temam.
Kot ustvarjalec je odziven na vse novo in drugačno. Na ustvarjalnem popotovanju so vsa nova odkritja podrejena njegovim subjektivnim čutenjem in ustvarjalnim prizadevanjem, ki so se z leti raziskovanj, problemskih poglabljanj in iskanj lastnega likovnega izraza izkristalizirala v osebni stil likovnega nagovora. Ustvaril je opus, v katerem se vse bolj množijo osebni dotiki, ki tvorijo fizično in duhovno telo slike.
Slikarju Zdravku Dolinšku z izjemnim občutkom uspeva opustiti tiste nadrobnosti, ki bi utrujale pogled, uspeva mu naravno koloristično pestrost in glasnost rahlo umiriti in utišati s svojim stanjem duha, prav tako tudi osvetliti, osončiti in popeljati v lahkotno prosojnost, pa intervenirati z drobnimi, premišljenimi kolažnimi aplikacijami ali s kančkom živahne barvne esence razburkati misel, ki se spokojno sprehaja po poti odkrivanja in vsrkavanja lepot sveta. Zna, ker čuti izbrani motiv, ker premore osebno izkristalizirane visoke estetske norme. In ker se zaveda svojega poslanstva, ki ni v reproduciranju, ampak v avtorskem sporočanju, s tem pa hkrati v umetniškem preseganju.